Na tem mestu podajamo zgolj nekaj najosnovnejših informacij, podrobnejša in strokovnejša besedila lahko poiščete s klikom na spodaj navedene povezave.

Naše ozračje je že od nekdaj prepredeno z elektromagnetnimi sevanji, saj so različna sevanja del naše narave – naše sonce, je na primer lep primer naravnega izvora.

A ker tehnologija napreduje in polni naše bivalne prostore, je v naši okolici tudi vse več umetnih izvorov elektromagnetnega sevanja (ponekod je za tovrstna sevanja uporabljen tudi izraz elektromagnetni smog), ki pa jih je priporočljivo poznati, saj se le tako lahko izognemo prekomerni izpostavljenosti vplivom teh sevanj (segrevanje tkiva, vpliv na delitev celic idr.).

Elektromagnetno sevanje je sestavljeno iz spreminjajočega se električnega in magnetnega polja. Obe polji sta posledica izmeničnega električnega toka, zato večina naprav, ki so priključene na električno omrežje, elektromagnetno sevanje oddaja, poleg njih pa sevajo tudi druge naprave in gradniki naših domov ter naše okolice:

• mobilni telefoni, tablice, prenosniki (če niso v letalskem načinu z izklopljeno WiFi povezavo),
• razni električni vodniki,
• naprave, med seboj povezane prek Bluetoot povezave,
• sosedov router idr.

Elektromagnetna sevanja v grobem delimo na ionizirajoča in neionizirajoča sevanja.

Ionizirajoča sevanja so sevanja zelo visokih frekvenc, ki nosijo tako veliko energijo, da lahko ionizirajo snov (izbijejo elektrone iz atomov). Sem uvrščamo:

• rentgenska in
• radioaktivna sevanja.

Neionizirajoča sevanja nosijo manjšo energijo in če smo jim prekomerno izpostavljeni, lahko na nas vplivajo termično ali pa netermično. Med neionizirajoča sevanja prištevamo:

• radijske valove,
• mikrovalove,
• infrardečo svetlobo (živa bitja jo občutimo kot toploto),
• vidno svetlobo,
• ultravijolično svetlobo.

Znanstveno je potrjeno, da elektromagnetna sevanja (ob določeni moči ter frekvenci) na človeško telo lahko vplivajo z na primer segrevanjem in stimulacijo tkiv – izsledki raziskav na živalih in ljudeh govorijo o vplivu na:

• odziv možgan,
• imunski sistemi,
• reproduktivne organe,
• celično rast ter
• vedenjske motnje pri otrocih (Altpeter et al. 1995, 1997).

Najbolj izpostavljeni skupini sta otroci in nosečnice, žal (in obenem razumljivo) pa je na teh dveh skupinah opravljenih le malo raziskav.

Nekaj najodmevnejših izsledkov raziskav si lahko preberete na povezavah, ki so nanizane na podstrani Strokovne objave

Želite izvedeti, v kako obsevanem okolju se gibljete?

Umetni izvori EMS se nahajajo tako znotraj, kakor tudi zunaj objektov, kjer se zadržujemo. Za ilustracijo navajamo nekaj izmed njih:

• mobilni telefon,
• varčna žarnica,
• mikrovalovna pečica,
• različne vrste napajalnikov,
• sušilnik za lase,
• sesalnik,
• elektronska varuška (baby phone),
• električni vodniki,
• električna kuhalna plošča (še posebej indukcijska),
• brezvrvični telefoni,
• Bluetooth naprave,
• brezžični LAN (WiFi) idr.
• sektorske antene mobilne telefonije na okoliških stavbah
• daljnovodi
• radijske in TV antene

Se ena od teh naprav nahaja v vaši bližini prav zdaj?